Imeti vedno dostop do spleta ni potreba, ampak obsedenost. In to huda. Kamorkoli grem, kjerkoli se ustavim, najprej pogledam, ali je v okolici kakšno odprto (beri: brezplačno) omrežje wi-fi. To pa zato, ker sem kljub vsemu še vedno dovolj varčen ali pa škrt, da skoraj ne pomislim, da bi za mobilno okno v splet dodatno plačeval. Takšne kot sem jaz, bi mobilni operaterji najraje iztrebili. A to je njihov, ne moj problem. Brezplačnih možnosti, na mojo srečo, je dovolj, vsaj v večjih urbanih središčih, to pa so tudi mesta, kjer mobilni dostop potrebujem. Ko sem v naravi, ga nočem. Naj ostanejo bele lise, kjer se lahko skrijem pred svetom, spletom, ženo in otroci! več >>
Metod, ki so jih oblikovali hekerji za beleženje tipkanja, dogajanja na zaslonu, oddaljeno vklapljanje spletnih kamer in mikrofona računalnika, pa ne uporabljajo le hekerji in »hekerji«, temveč na žalost vse bolj tudi delodajalci za nadzor nad zaposlenimi, ki se takšnega nadzora ne zavedajo. »Ubogi« delodajalci, ki jih »grdi« delavci izkoriščajo in na delovnem mestu, namesto da bi delali, visijo v Faceboku in se pogovarjajo s prijatelji. Ima delodajalec pravico tako nadzirati zaposlene?
več >>
Tudi Slovenija ni (več) imuna na spletni kriminal. Odkar statistično sodimo med razvitjše države, postajamo zanimivi. Napadi prihajajo največ iz tujine, domači nepridipravi pa so pri tem večkrat le pomagači. Bojujemo pa se proti organiziranimi genijem, z zelo jasnimi in nevarnimi cilji. Absolutne varnosti ni, zaščititi se moramo sami. Toda kako, ko pa ni več mogoče obvladati vsega, kar se dogaja v računalniku in kaj prihaja iz spleta? Pravilo je, ne zaupajte nikomur in bodite zelo previdni pri vsem, kar je lahko potencialna žrtev napada. In kaj je to? Vse, kar je mogoče zlorabiti v vašo škodo – od elektronskega bančništva do osebnih podatkov, zdravstvenih podatkov pa do gesel za dostop do različnih spletnih servisov in strani! več >>
Si predstavljate, da bi šli k zdravniku, ta bi nam predpisal zdravilo, v lekarni bi ga prodali, nato bi se zdravje poslabšalo in bili bi sami krivi, da je do tega prišlo. In to kljub dejstvu, da se je zdravnik zmotil pri diagnozi, naredil slovnično napako pri imenovanju zdravila na receptu in da lekarnar tega ni znal prebrati, pa je dal zdravilo, ki mu je bilo ravno pri roki. V realnem življenju si to verjetno težko predstavljate. A tako nekako je glede nevarnosti, ki prežijo iz spleta. Ni pomembno, koliko napak naredijo vpleteni, in tudi ne, da je dokazano, da so zlorabe omogočile ravno te, na koncu smo vsega krivi uporabniki. več >>
Nimamo pravice do besede in nikakršnih argumentov v relaciji do globalnih ali lokalnih podjetji, ki oblikujejo trge po svoji podobi. Konkurenca je že zdavnaj izgubila svojo tržno vlogo na račun agresivnega PR-ja in marketinga. Povsod smo v podrejenem položaju. Kupimo lahko le tisto, kar nam ponudijo, ko nam ponudijo, in to po ceni, ki jo oni določijo. Ceno pa naj bi, vsaj v teoriji, oblikoval trg, torej naj bi bila takšna, da bi jo kupci še sprejeli. Ali res? Kaj pa ko kupci vemo, da je blizu ceneje, pa nimamo možnosti, da bi to tam kupili. Pa ne zaradi lastne neaktivnosti, temveč zaradi ovir, ki jih zavestno postavljajo omenjena podjetja. Globalna podjetja! več >>
