Imeti vedno dostop do spleta ni potreba, ampak obsedenost. In to huda. Kamorkoli grem, kjerkoli se ustavim, najprej pogledam, ali je v okolici kakšno odprto (beri: brezplačno) omrežje wi-fi. To pa zato, ker sem kljub vsemu še vedno dovolj varčen ali pa škrt, da skoraj ne pomislim, da bi za mobilno okno v splet dodatno plačeval. Takšne kot sem jaz, bi mobilni operaterji najraje iztrebili. A to je njihov, ne moj problem. Brezplačnih možnosti, na mojo srečo, je dovolj, vsaj v večjih urbanih središčih, to pa so tudi mesta, kjer mobilni dostop potrebujem. Ko sem v naravi, ga nočem. Naj ostanejo bele lise, kjer se lahko skrijem pred svetom, spletom, ženo in otroci! več >>
Spodbudno je, da orodje, ki na podlagi fotografij objekta izdela njegovo virtualno tridimenzionalno podobo, razvijamo tudi v Sloveniji. V svetu je nekaj poskusov v tej smeri, opisali smo že Microsoftovo storitev Photosynth in storitev 3Dsee, orodje, ki ga razvija slovensko podjetje Xlab, pa je tehnično gledano nekje med njima! Ideja projekta je v tem, da objekt na terenu hitro in preprosto poslikajo, izdelajo njegovo virtualno podobo, to pa nato umestijo v prostor virtualnega globusa. Gaea+ je nadgradnja slovenskega interaktivnega spletnega atlasa Geopedia, v začetku letošnjega leta pa je prišlo do spremenjenih pogojev sodelovanja. več >>
Najboljši način branja e-knjig so e-bralniki. Gre za posebne naprave z večjim in zelo posebnim zaslonom, imenovanim e-papir. Izbira e-bralnikov se iz leta v leto povečuje, raste število funkcij, predvsem pa uporabnost, hkrati pa se cena niža. Med vodilnimi proizvajalci naprav za branje e-knjig so spletna knjigarna Amazon, proizvajalec zabavne elektronike in založnik Sony, francoski Bookeen, nizozemski iRex, kmalu pa bomo lahko na seznam uvrstili tudi ameriško knjigarno Barnes & Noble. Seveda je na trgu vseskozi prisotnih tudi veliko kitajskih proizvajalcev, ki nižajo povprečno ceno (precej znani Hanlin je na EU-trgu znan kot BeBook). več >>
Programov, ki se dotikajo e-knjig, je veliko. Največ je programskih bralnikov, ki podpirajo formate e-knjig za različne nepodprte platforme (recimo bralnik .LIT za Linux). Veliko programov je tudi univerzalnih, kar pomeni, da poznajo več formatov in znajo med njimi celo pretvarjati. Vse pogostejši pa so tudi programi za izdelavo lastne e-knjige. Vsaka založba, ki prodaja e-knjige, praviloma brezplačno ponuja tudi prenos programa za branje knjig v njihovem formatu (vsaj za PC-računalnike). Naj bo to Adobe Acrobat Reader za PDF, Microsoftov Reader za LIT... več >>
Elektronske knjige so, čeprav ne pod tem imenom in točnim pomenom, z nami od začetka računalništva. Naj gre za besedilni dokument, dokument PDF ali za katerega od formatov priljubljenih pisarniških zbirk. Že pred desetimi leti smo videli, da so po elektronskih izdajah posegali tudi proizvajalci strojne in programske opreme, ki so obširne priročnike za uporabo svojih izdelkov (v več jezikih) prilagali poleg gonilnikov kar v digitalni obliki na CD-ploščku. Je že šlo za elektronske knjige? Seveda. Zakaj že takrat nismo o tem na veliko govorili? Predvsem zato, ker te prve elektronske knjige niso spreminjale nakupovalnih navad množice ljudi. več >>
