Pred kratkim smo objavili prepis navodil za uporabo miške s starim Compaqovim računalniku. Glede na odzive vam je bila zadeva očitno všeč, zato nam je naš lektor Slobodan poslal še nekaj primerov. več >>
Včasih smo računalnike kupovali v specializiranih trgovinah. Ko sem kupoval svoj prvi PC, sem šel v trgovino, kjer sva s tamkajšnjim »mojstrom« sedla in se sprehodila po seznamu komponent, potrebnih za to, da računalnik deluje tako, kot je treba. Teh komponent sicer ni bilo ne vem koliko, bile pa so. Kar zadeva »škatlo«, sva izbirala med dvema ohišjema (pokončno ali ležeče), procesor, ki je bil na voljo v dveh taktih (33 in 40 MHz), ter trdi disk, kjer je bila odločitev najtežja in sva jo pustila za konec, saj je padla odločitev, da bom kupil največjega, ki si ga lahko privoščim. Izkazalo se je, da je bil disk lahko takrat velik gromozanskih 80 megabajtov. Mega, ne giga. Nato sva izbrala še zaslon, enega od dveh različnih znamk 14-palčnih, 17-palčni so namreč stali celo bogastvo, potem pa se je izbiranje počasi končalo. več >>
Spletni ali navidezni svet je poln povezav med različnimi elementi. Povezave v spletu, naj bodo modre in podčrtane, predstavljene kot gumbi ali slike, so nam domače in jih nenehno uporabljamo. V večini primerov so to hiperpovezave do naslednje spletne strani, dokumenta ali drugega elementa informacije. Hiperpovezava kot pojem in oblika uporabe pa je prisotna tudi v vseh okoljih Office, le da te oblike ali možnosti večinoma ne uporabljamo pogosto ali skoraj nikoli. Ob hiperpovezavi obstaja še nekaj zanimivih, predvsem pa uporabnih elementov, s katerimi lahko uspešno dopolnimo lastne dokumente ter jih naredimo pregledne, nedvoumne in uporabnejše. To so zaznamki in metapodatki. več >>
Zadnjič sem imel srečo in ujel zadnjo polovico ene izmed oddaj, ki vsakič znova preložijo betoniranje moje odločitve o nepreklicnem koncu gledanja televizije. Šlo je za dokumentarec, posnet v maniri »šokumentarcev«, s katerimi nas zadnjih nekaj let bombardirajo predvsem ameriški avtorji. Nima se sicer smisla spuščati v to, ali obstaja kak tehten razlog, da režiserji niso npr. Nemci, Madžari, Poljaki ali Slovenci, a navsezadnje je bila tema kriza ameriškega gospodarskega sistema, predvsem pa že zlagoma nepredstavljive razsežnosti državnega dolga te zadnje supersile, ki se že nekaj časa seseda sama vase, kot sta, če smo rahlo cinični, lepo posimbolizirala newyorška dvojčka. več >>
Ljudje smo družabna bitja. Radi se povezujemo z drugimi, ki so nam blizu, z njimi se radi pogovarjamo in veliko damo na mnenje osebe, ki jo cenimo. Vendar pa ima dan le 24 ur, zato z ljudmi pogosto izgubimo stik. Čeprav nas še vedno zanima, kaj se dogaja z našimi sošolci iz srednje šole ali sodelavci iz prejšnje službe, preprosto nimamo časa, da bi se z njimi redno dobivali. Prav to potrebo zapolnjujejo strani za osebno mreženje: omogočajo nam, da z minimalnim časovnim vložkom vidimo, kaj se dogaja z znanci. več >>
