Oglaševanje in marketing sta sestavna dela poslovne komunikacijske politike vsakega podjetja, ki želi približati ponudbo svojih izdelkov in storitev končnemu kupcu. Prek oglaševanja lahko podjetje ozavešča kupce o svojih znamkah in jih poskuša prepričati, da posežejo po njegovem izdelku, istočasno pa upa na razpoznavnost izdelka med širšo javnostjo. več >>
Eden osnovnih pogojev za uspešno poslovanje je poznavanje ciljnega trga in ciljih strank. Če podjetje, ki posluje v internetu, ve, na katerih spletnih straneh se zadržuje ciljna populacija, in če pozna nakupne navade potencialnih in obstoječih strank, potem lahko pričakuje boljše rezultate, saj lahko prilagodi ponudbo izbrani ciljni populaciji. Posledica prilagojene in dobro ciljane ponudbe je boljši odziv uporabnikov in večja konverzija na oglaševalčevi spletni strani. Zaradi tega bi moralo biti v interesu vsakega podjetja, da poskuša čim bolj spoznati svoje stranke in odkriti, kje se zadržujejo, kaj jih zanima, kako nakupujejo in podobno. več >>
Za lažje razumevanje je najprej treba pojasniti, od kod izvira njihovo poimenovanje. Ime so dobile iz angleške besede »viral«, ki v slovenskem prevodu pomeni »virusen«. Zdaj se boste verjetno vprašali kakšno zvezo imajo virusi z internetnimi nagradnimi igrami? Odgovor je sila preprost. Tako kot se virusi hitro razmnožujejo in v bistvu eksponentno širijo med ljudmi, se tudi glas o nagradni igri prek priporočanja sodelujočih širi kot nekakšen virus med internetnimi uporabniki. več >>
Del spletnega marketinga so tudi blogi, razmeroma nova oblika spletne komunikacije, o katerih se je že veliko pisalo. Blogi podjetju omogočajo, da spremeni obliko komunikacije s partnerji, poveča prepoznavnost na trgu, omogoči neposredno povratno informacijo vseh zunanjih udeležencev poslovnega procesa ter prek njih uravnava svoj notranji poslovni proces. Za komunikacijo podjetja s svojimi partnerji je najprimernejša oblika bloga tako imenovani korporativni oziroma poslovni blog. več >>
Vsi smo že slišali, da je »znanje moč«, toda v tem primeru znana maksima ne drži povsem. Znanje je namreč treba uporabljati, in to v pravem trenutku in v prave namene, s čimer pridobimo večjo mero gotovosti o pravilnih odločitvah, medtem ko je »moč« le posledica vsega omenjenega. Dodatne in nemara pomembnejše koristi, ki jih organizacija lahko pridobi z učinkovitim pristopom do upravljanja znanja, so spodbuda inovativnim praksam, izboljšana kakovost storitev, skrajšanje časa, potrebnega za osvajanje znanj na novih področjih, večja motivacija in nižja fluktuacija zaposlenih, skrajšanje časa, potrebnega za začetek trženja novih izdelkov in storitev ... in še bi lahko naštevali. več >>
