Bistvena prednost standarda USB 3.0 je višja hitrost prenosa podatkov. Standard 2.0, tako piše v tehničnih poročilih, dopušča hitrost do 480 Mb/s, kar je neprimerno več kot 12 Mb/s pri prvih vmesnikih USB (USB 1.1). Teoretična hitrost iz različnih razlogov, prav vsi pa so povezani z dejanskim načini prenašanjem bitov po žici, ni dosegljiva. Zato raje govorimo o praktičnih hitrostih, in ta znaša pri USB 2.0 okoli 320 Mb/s. Podobno lahko razmišljamo tudi pri novem standardu. Večina zapisov govori o hitrosti 4,8 Gb/s, nekje smo zasledili tudi popolnoma nekritično zaokroževanje na 5 Gb/s, vendar se bo praktična hitrost verjetno gibala okoli številke 3,2 Gb/s. Za večino uporabnikov, tem pa je vmesnik USB pravzaprav namenjen, bo to dovolj vsaj nekaj naslednjih let. več >>
Zamisel o integriranemu vezju se je prvemu porodila znanstveniku s področja radarskih tehnologij, Geoffreyju W.A. Dummerju, ki jo je objavil na simpoziju o napredku kakovostnih elektronskih komponent leta 1952 v Washingtonu. Žal mu čez štiri leta takega vezja ni uspelo zgraditi. Izumitelja integriranega vezja sta tako leta 1958 postala Jack Kilby, ki je delal pri podjetju Texas Instruments, in Robert Noyce iz podjetja Farechild Semiconductor. več >>
Življenje sodobnega človeka je načeloma težko. Vsak dan se mora odpeljati na delovno mesto, kjer nato osem ur sedi oziroma stoji, vmes pa ima le malo časa, da si privošči obrok v najbližji menzi. Mar ne bi bilo prijazneje, če bi bili bolj mobilni tudi potem, ko zaklenemo avtomobil na parkirišču ali stopimo iz avtobusa? Honda misli prav na vas: U3-X je vozilce, namenjeno predvsem premagovanju kratkih razdalj, za povrhu pa ga lahko uporabite tudi kot priročno naslonjalo. več >>
Obstoječa elektronika – zaradi njene narave jo poimenujmo kar »nabojtronika« (chargetronics) – uporablja samo eno lastnost elektrona, njegov naboj. Vsi elektroni imajo isti naboj in »nabojtronika« deluje tako, da se elektroni premikajo, spremembe, ki nastanejo, pa uporabijo za shranjevanje ali upravljanje podatkov. Toda elektron ima še eno lastnost, ki jo je mogoče spreminjati brez premikanja: kvantni spin (vrtenje). Vrtenje je mogoče preobrniti iz ene smeri v drugo. Ko pa preobrnemo smer, jo spin teži obdržati, zato ga je mogoče uporabljati za shranjevanje in upravljanje podatkov. več >>
Informacijske tehnologije se nenehno razvijajo in pogosto se pojavljajo tudi »revolucionarne« inovacije, ki lahko prispevajo k hitrejšim premikom v razvoju. V zadnjem letu je bilo tovrstnih inovacij toliko, da si zaslužijo dodatno pozornost zaradi morebitnega združenega prispevka k novi računalniški revoluciji, navkljub krizi. več >>
