Pred prvomajskimi prazniki sem v upanju, da bom po svetu našla še kakšno sodobno high-tech temo, o kateri bi pisala, šla na potovanje po starih evropskih prestolnicah, pač glavna mesta Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, pa sproti še Blatno jezero. Kaj sem se naučila? Da se na neki način »kopipejsta« že od nekdaj. Da je bila to vse ena velika Avstro-Ogrska, kjer so si stavbe zelo podobne, tako da so določene ulice in stavbe teh mest na moč podobne Ljubljani. Ob spomenikih, imenovanih »Kužno znamenje'«, turista za trenutek zmede, saj ima občutek, da je tam že bil. Tudi arhitekt je bil isti. več >>
Se spomnite, ko so nas v šoli učili o veliki gospodarski krizi, ki se je zgodila na črni torek, leta 1929? Veliko čtiva in govorjenja je bilo o tem, da je bilo zaradi tega, ker so bili ljudje prisiljeni pognati možgane in ukrepati, obdobje takoj po krizi najbolj inovativno in ustvarjalno, ko so prišli na svet bistveni izumi, ki danes vplivajo na naše lagodno življenje. Po eni strani se zdi to dokaj logično, kajti ko ti je preveč udobno, se ti ravno ne da razmišljati o težkih stvareh. Ko pa položaj »stisne«, nam to bolj požene možgane in iščemo smer rešitve. Iščejo se revolucionarne ideje, nekaj, kar bo res pritegnilo pozornost ali nam dalo misliti, podjetja se poskušajo preglasiti med seboj. več >>
Čeprav sem v eni prejšnjih kolumn omenila, da se moj stari TV-sprejemnik super ujema s Telemachovo ponudbo, ne morem reči, da se moj prenosnik tako dobro ujema s tehnologijo, ki jo uporabljajo Telemachovi strežniki. Namreč, edina krivda mojega računalnika je to, da je v njem še vedno operacijski sistem Windows XP. Čeprav so moji poštni nabiralniki čisti in ni spama, redno so dejavni protivirusni programi, pa pri Telemachu kar naprej z mojega IP-naslova dobivajo obvestilo o virusih, ki jih pa jaz ne vidim nikjer, in niti pri delovanju mojega prenosnika ali mojega brezžičnega omrežja se to ne pozna. več >>
Vsi opažamo, da se časi spreminjajo, da se trenutno porajajo druga področja, kjer bi bile službe lahko zagotovljene dalj časa, načini dela so drugačni. Trenutno berem o primerih iz prakse v tujini, ki se mi zdijo zelo zanimivi. Vsi, ki ste si ogledali film Revni milijonar, ste imeli priložnost videti odlomek, kako se je pri vsem tem znašla Indija. Nekje bolj na začetku filma pokažejo protagonista v službi, in sicer v klicnem centru v Indiji, ki ponuja tehnično podporo prebivalcem v Ameriki. Telefonski operater govori s kolikor se da manj indijskim naglasom in usmerja ameriškega prebivalca v soseščini, kjer je trenutno – v Združenih državah Amerike.
več >>
Wired je kultna ameriška tehnološka revija. In njeni tvorci so izvedli zanimiv eksperiment. Eden njihovih piscev je skušal »izpuhteti v zrak«, kar je pomenilo, da je poskušal izginiti za en mesec. Ponudil je nagrado pet tisočakov tistemu, ki ga najde. In našli so ga! Na njegovo veliko žalost, saj je del nagrade plačal iz lastnega žepa. Seveda se lahko takoj vprašamo, kako neumen je moral biti, da so ga našli. Jaz, na primer, bi na njegovem mestu naredil tako: doma bi se lepo poslovil, nabavil živeža za en mesec, vzel lopato ter odšel neposredno v sredino Kočevskega roga, med medvede. Tam bi si izkopal zemljanko ter v samoti, miru in brez vsake tehnologije čepel ves mesec. več >>
