Legalni programi, programi, ki naj ne bi imeli oznake škodljive kode, se ne bi smeli obnašati in delovati, kot se obnaša Ask. To je na svojem blogu opisal in analiziral varnostni strokovnjak Ben Edelman (http://tinyurl.com/aghj9d7). Kar je ugotovil, je zelo zanimivo. več >>
Java si je že prislužila oznako najbolj nevarnega kosa programske kode, saj je v zadnjih osemnajstih mesecih objavila enajst nadgradenj, od katerih je bilo v šestih popravek kritičnih varnostnih napak. Napak, ki jih lahko izrabijo spletni napadalci. Te nadgradnje pa so narejene tako, da uporabnika skoraj prisilijo k nameščanju programov, ki jih pravzaprav ne potrebujejo. Zanimivo je, kako Oracle to počne, zakaj mora s tem prenehati, saj je njegov postopek nadgradnje in nameščanja programske opreme najbolj nevaren več >>
V prejšnji številki sem se razpisal o tem, kako sem kupil televizor od prodajalca, ki ga je v svojem kombiju pripeljal iz Nemčije, ter plačal manj, kot bi zanj plačal tu. Bralec me je izzval, da je cena nižja, ker je to bil bodisi ukraden izdelek ali pa zanj ni bil odveden davek. Televizor zagotovo ni ukraden, davek pa je bil plačan, ne v Sloveniji, a v državi Evropske unije. Jasno pa sem tudi napisal, da sem se za to obliko nakupa odločil, da jo preizkusim, in nič več kot le to. Še vedno raje kupujem doma, pod pogojem, da dobim vsaj podobne cene in se ne počutim ogoljufanega. več >>
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se za skupno mizo usedli predstavniki filmskih studiev in dorekli sistem – časovna okna za izdajanje na različnih nosilcih, ki je preprečil, da bi ti kanibalizirali drug drugega. Film so najprej predvajali v kinih, po kakšnega pol leta je izšel na kasetah VHS in šele na koncu, približno po treh letih od izdaje, so ga lahko odkupile televizije. Sistem je preživet in je največji razlog, zakaj se ljudje odločajo za piratske kopije, a še vedno velja. Držijo se ga kot pijanec plota, čeprav je veliko dokazov, da bi morda več zaslužili, če ne bi bilo tolikšnega časovnega razmika, ne zgolj med izdajami na nosilcih, temveč tudi med izdajami po posameznih regijah. Koga sploh še ščitijo? več >>
Nekoč so ženske res skrbele samo za svoje može, potomce in dom. Vodenje gospodinjstva je bila njihova glavna in dostikrat celo edina naloga. Kako pa je s tem danes? Mislite, da smo še vedno predane samo skrbi za svoje otroke, može in dom? Mislite, da nas kupi perila, ki ga je treba oprati, posušiti, zlikati, lačni želodčki, za katere je treba skuhati, obiski ali zgolj osebna higiena, ki nas prisilijo v pospravljanje, odvrnejo od ustvarjanja lastne kariere in poklica? Menite, da kljub vsemu najdemo čas za svoje prijateljice, starše, zabavo ali ohranjanje kondicije našega telesa? Tudi videz je pomemben, kako le bi ostale zanimive našim možem? Tako je v mesečnem urniku gotovo kje tudi frizer, kozmetičarka in čas za nakupovanje. več >>