Najboljša novica pri (pozni) izbiri digitalnega snemalnika je ta, da so cene v zadnjih treh letih močno padle. Tako je moč najosnovnejši DVD-snemalnik dobiti že za dobrih 100 evrov, pri 200 evrih pa se začnejo cene snemalnikov z vgrajenimi trdimi diski. V tem cenovnem obsegu najdemo tudi že priznane blagovne znamke, hkrati pa opažamo, da so se B-znamke (Yamada, Xoro, Hyundai) umaknile na stranski tir, pot pa si utirajo C-znamke, za katere marsikdaj slišimo prvič … več >>
Digitalni snemalniki so prava izbira, tudi če televizijo le gledate, potrebe po snemanju pa nimate ali je zelo občasna. Za nekoga, ki pogosto gleda predvsem slovenske (komercialne in nacionalne) kanale, je verjetno najuporabnejša funkcija zakasnjenega predvajanja. Ta gledalcu omogoča, da prihrani čas. Ko želi gledati film ali nadaljevanko, vklopi snemalnik, nato pa si lahko vzame še pol ure časa za druga opravila ali počitek – in nato po pol ure začne zakasnjeno predvajati ravnokar posneto (in v ozadju še snemano) oddajo. več >>
Seveda tudi z digitalnimi videorekorderji ostaja način snemanja TV-programa isti kot pri uporabi klasičnega videorekorderja – digitalni snemalnik je treba priključiti na vir TV-signala (antenski kabel iz antene, kabel iz STB-naprave, kabel iz kabelskega sprejemnika STB). Nato je treba digitalni snemalnik povezati na televizor (pri starejših televizorjih smo to počeli s kablom SCART ali s kakšnim drugim video kablom (komponentni, kompozitni, S-video – in v tem primeru nismo smeli pozabiti na dodatni kabel za prenos zvoka). več >>
Videorekorder je beseda, ki je v osemdesetih vsaj v našem prostoru pomenila določen prestiž, in živo se spomnim poletnih počitniških dni, ko smo mulci družno hodili v videoteko in si sposojali najnovejše hollywoodske filme in jih nato skupaj gledali pri edinem lastniku videorekorderja v ulici… Danes so video snemalniki še bolj prisotni kot takrat, a hkrati je njihova uporaba praviloma bistveno kompleksnejša. Kaj si torej ob novem televizorju omisliti namesto analognega videorekorderja, ki ga praktično ne moremo več kupiti? Če pa že, nam po 31. 12. 2010 zaradi prehoda na digitalno prizemeljsko oddajanje (verjetno) ne bo več služil. več >>
Pri črno-belih bralnikih e-knjig niso v ospredju lastnosti, kot je čas, ki je potreben za prehod pike iz enega stanja v drugo, ločljivost zaslona in podobno. Pri njih je pomembna preprosta uporaba, dober prikaz slike (večinoma besedila) v razmerah, ko je jakost okoliške svetlobe visoka, zelo pomembna pa je tudi mala poraba energije. Ko pa govorimo o barvnih različicah teh naprav, se vse to spremeni. Če želimo imeti barvni bralnik e-revij, bo moral ta podpirati višjo ločljivost (prek 200 dpi) in večjo barvno globino, sicer zadeva ne bo imela smisla. več >>
